nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Končno sem jo ugledal globoko pod seboj. No, nič ne de, sem si rekel, kot da v resnici nisem toliko neumen, in se po podobno neprijaznem svetu spustil do nje, zadnjih nekaj metrov po stari romarski stezi navzgor do njenih zidov, lepo obnovljenih in z okni, ki jih varujejo debela, motna, armirana stekla; niti luknjice ni v njih, da bi lahko malo pogledal v notranjščino in mogoče celo videl poltisočletno Marijino sliko (resnici na ljubo so okna tudi tako zelo visoko v steni, da bi moral za kaj takega pritovoriti lestev s seboj). Veter je hrul zmeraj bolj, vzpetinica pa je tudi tako zelo odprta, da se ni dalo prav nikjer, z nobene strani odkriti kakšnega malo bolj zavetrnega kota.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani