nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Iz Podkuma (ali Šentjurja, kakor je komu ljubše) sem torej krenil po poti, ki jo sicer poznam že šestdeset let, mimo Borovaka in Malega, ko se je že viharni veter na vso moč zaletaval v bukovje po širnih bregovih in hrupno napovedoval spremembe. Šumelo in bučalo je, se valjalo in plazilo, viharilo, odhajalo in prihajalo, škripalo na gole veje, orglalo in ropotalo tako zelo patetično, da sem še manj pogrešal megle, kajti silna kumska godba je lahko vsaj tako zagonetna in otožna kot mlečno negibna tišina nad močvirji. Ob tem pa je bil dan čist, jasen, modrikasto sončen, svetel in široko razgleden, da je pogled neslo od do hrvaških dežel; brezštevilni kuclji, globačice, planotasti gozdiči, temni, grebenska ramena s cerkvicami in še ničkoliko druge krajinske bižuterije je krasilo to podobo na drobno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani