nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
, ki je bil doma z roba osrednjega slovenskega močvirja, in »špinačni« slikarji, ki so živeli skorajda sredi njega, so imeli radi meglo. Zdelo se jim je, da ta reč dela svet skrivnosten, ga spreminja v obrise in sence; vanje lahko potem naselimo svojo domišljijo, če je kaj imamo seveda; strahove in otožnost - vse tisto, česar v predmetnem svetu ni, pa nam vseeno narekuje velik del življenja. - Nekaj je na tem, ampak če je megle preveč in se predolgo vlači naokrog, če nad njo v hribih sije sonce, ker oznanjajo vremenarji toplotni obrat, je pač treba čimprej iz nje, naj se zdi melanholija kot njen otrok že od Aristotela naprej še tako pomembna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani