nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Tudi Bergerjeva priredba se »bere« kot ena sama igra, ki jo zaznamujejo značilna »splošna« mesta in individualizirani »pojavi«. In tudi za Bergerjevo uprizoritev je značilna notranja statika: kljub razprostranjenosti dogajanja na vsaj osem prizorišč dejanje znotraj prizorov teče na mestu v prostem teku, gonilni momenti uprizoritve pa so zunanji avtorski »rezi« oziroma načini montaže prizorov, ki jih povezuje v enotno uprizoritev. Če v misel vzamemo še en notranji dramaturški poseg, to je »anahrono« vpeljavo dveh zvrstno in tematsko tujih besedil (Hegla in Derridaja; iz slednjega je vzet tudi asociativni naslov predstave), ki se na uprizoritveni ravnini gladko povežeta s »historičnim« dejanjem, lahko sklepamo, da je Bergerjeva interpretacija Shakespearove snovi zaobsežena že v njenem »citiranju«, hkrati pa s pomočjo prepoznavnega »bergerjevskega« esejističnega lirizma izvirni vzorec prenaša oz. podaljšuje skozi zgodovino v današnji čas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani