nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Pred gledalčevim pogledom (omejenim z arhitekturnimi danostmi starega mestnega jedra in individualnim položajem v naravnem avditoriju) se vzdolžno kot na ogromnem cinemaskopskem platnu nizajo kratki prizori, ki so po oblikovni plati najbližji oživljenim cerkvenim kipom ali slikarijam. V vzdolžni dramaturgiji pasijonskih postaj pred njim oživljajo izbrani drobci svetopisemskih zgodb, od človekovega izgona iz raja do božjega groba, ki ga tudi danes nagovarjajo s preprosto ljudsko čustvenostjo in drastiko. V njegovo zavest priklicujejo misel o minljivosti in neponovljivosti življenja ter o odgovornosti sleherne posameznikove odločitve, ki je vselej izbira med dobrim in zlim, ljubeznijo in sovraštvom, plemenitostjo in zavrženostjo ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani