nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kljub temu je bil tokratni posvet prvi po dolgem času (natančneje, po času med letom 1985, ko je pri uredil zbornik Socialistična civilna družba, in letom 1992, ko je izšla njegova knjiga Vzhodno od raja), ki je obnovil resno razpravo o civilni družbi. Na posvetu je nastopilo skoraj 70 (!) vrhunskih predstavnikov slovenske inteligence iz prav vseh področij in ob njem je izšel 430-stranski (!) zbornik odličnih prispevkov. Vsi zadostujejo Peršakovemu pogoju o prizadevanju za t.i. skupnostne interese: naj gre za analizo o deležu žensk v izobraževanju in raziskovanju (odkar obstaja Univerza, še nismo imeli rektorice, med skoraj 200 člani SAZU so samo 4 članice...), razlikovanje med staro in novo civilno družbo, ki ima drugačne in spremenjene funkcije (civilna družba ne more demokratizirati države ali njenega družbenega okolja, če je sama notranje nedemokratična, če njen vodstveni del monopolizira odločanje in v notranjem življenju ne prakticira načel demokracije, odgovornosti in
tolerance, ki jih sicer zagovarja nasproti državi in njenim aparatom; strogo hierarhična organizacija, kakršna je Cerkev, ne more biti subjekt civilne družbe), izračune o vlaganjih v raziskave in razvoj (Slovenija 250 milijonov mark, petmilijonska Finska 2 milijardi mark), empirično utemeljena opozorila, da je tudi med prisoten »nabor«, ki bi v zaostrenih razmerah lahko aktiviral nedemokratične elemente (denimo odpor proti tujstvu, merjen z oznakami kot Židje, Muslimani, pripadniki drugih ras, bolniki z aidsom, zdravljeni narkomani, sodno kaznovani itd.), semiotično analizo (pravilno je transformacija in ne tranzicija, termina totalitarizem ni mogoče uporabljati za analizo socialističnih in komunističnih družb na analogen način kot za nacistične in fašistične družbe), ugotovitve o etiki v managementu (v organizacijah je vse manj rutinskega, pa tudi analitičnega odločanja, vse več, dve tretjini ali tri četrtine pa intuitivnega), (treba je zahtevati enoten sistem in predpis za plače v
javnem sektorju, od predsednika države do čistilke; če ne drugače, pa z referendumom), nazoren prikaz o tem, kako država poskuša uničiti organizacijo civilne družbe, kakršna je zveza potrošnikov, če ta postane premočna (ali kako bo »veliki brat« prišel v vsak dom, če bo državi uspelo uničiti približno 30 različnih ponudnikov storitev interneta in spraviti vse pod monopolistični Telekom), dokazovanje o nerazumljeni potrebi po univerzi ali vsaj visokošolskem središču na Primorskem, primerjavo med Slovenijo in Avstrijo (delež priključkov na kanalizacijo v Avstriji 90, v Sloveniji 44, delež recikliranih odpadkov v Avstriji 45, v Sloveniji 10, letna rast količin komunalnih odpadkov v Avstriji 0,0, v Sloveniji 7,2...) itd.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani