nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kubricku so mnogi zamerili megalomanski pristop k filmski umetnosti, ki bi se lahko primerjal z onim v opusu Leana - od malih, intimnih filmov z začetka kariere do izključno grandioznih spektaklov, ki nastajajo v vedno daljših intervalih; Kubrick je v zadnje četrt stoletja (od Barryja Lyndona dalje) posnel le še tri filme! - a njegove tehnične inovacije in vizionarstvo, ki izstopajo v Odiseji 2001 in Barryju Lyndonu, spodbijajo očitke o nikakršni dramaturgiji in »praznem teku« naracije, ki naj bi bili podrejeni stilizaciji in produkcijski epskosti. Bo že držalo, da so njegovi zgodnji filmi bolj dinamični (zlasti krajši; trajajo manj kot 90 minut, z izjemo Spartaka) in radikalni, kar je bila posledica ubijalskega off-narativnega glasu, s katerim je Kubrick popolnost dosegel v eni najtrših kriminalk vseh časov, Ropu brez plena; res pa je tudi, da je bil eden redkih samovoljnih ameriških avtorjev, ki je znal krotiti visok proračun in studijske šefe ter iz vsega izvleči korist za svoje
delo - kar se je ponesrečilo večini individualistov (Cassavetes, Altman). Stanley Kubrick je posnel 13 filmov, enemu (Fear and) se je odpovedal, dal je malo intervjujev (zadnja leta se je pogovarjal le še z Michelom Cimentom iz Positifa) in podobno kot Jamesa Ivoryja so ga velikokrat zamenjali za Angleža.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani