nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kubricku se je njegov dlakocepski in egocentrični odnos tokrat maščeval: umrl je tri dni po tem, ko je v New Cruisu, Kidman in šefom Warnerja poslal zadnjo verzijo zmontiranega filma, s prošnjo (verjetno zahtevo), naj datum premiere premaknejo z julija na avgust, »ker bi rad dodal še nekaj popravkov«, ki so premiero zavlačevali leto dni. Kubricku so mnogi zamerili megalomanski pristop k filmski umetnosti, ki bi se lahko primerjal z onim v opusu Leana - od malih, intimnih filmov z začetka kariere do izključno grandioznih spektaklov, ki nastajajo v vedno daljših intervalih; Kubrick je v zadnje četrt stoletja (od Barryja Lyndona dalje) posnel le še tri filme! - a njegove tehnične inovacije in vizionarstvo, ki izstopajo v Odiseji 2001 in Barryju Lyndonu, spodbijajo očitke o nikakršni dramaturgiji in »praznem teku« naracije, ki naj bi bili podrejeni stilizaciji in produkcijski epskosti. Bo že držalo, da so njegovi zgodnji filmi bolj dinamični (zlasti krajši; trajajo manj kot 90 minut, z
izjemo Spartaka) in radikalni, kar je bila posledica ubijalskega off-narativnega glasu, s katerim je Kubrick popolnost dosegel v eni najtrših kriminalk vseh časov, Ropu brez plena; res pa je tudi, da je bil eden redkih samovoljnih ameriških avtorjev, ki je znal krotiti visok proračun in studijske šefe ter iz vsega izvleči korist za svoje delo - kar se je ponesrečilo večini individualistov (Cassavetes, Altman).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani