nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Na prvi pogled neprepoznavno, skrito za kulisami družbenih projektov, znanstvene objektivnosti ali pa solipsističnega mentalnega samozadovoljevanja in »umetniških« samorealizacij, se vendarle jasno izraža v eni potezi: v hotenju živeti neosebno. Če rečem, da je osebno življenje pristen način človekovega obstoja, s tem ne mislim nič nedosegljivo visokega: nobena cenena tehnika duhovne samoodrešitve mi ne prihaja na pamet, nobena patetična negacija realnih težav, s katerimi zasipajo človeškega posameznika narava, zgodovina, kultura in metafizične tesnobe. Mislim zgolj na zavestno, voljno in dejavno sprejetje izvorne, avtentične paradoksnosti njegovega eksistencialnega položaja, zaradi katerega je po eni strani neločljiv, a vendar tudi zamenljiv del naturnega in družbenega sveta, po drugi pa v duhu izkuša, kako se bivanje vsega sveta skrivnostno opira na njegovo krhko bitje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani