nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Glede na družbo to pomeni, da je božanski kozmični red preslikan v harmonični družbeni ureditvi, ki jo občasno iztirijo ekscesi, ko posamezni sloji niso več zadovoljni s svojim prirodnim mestom (otroci nočejo ubogati staršev, hlapci gospodarjev, modri vladar se spremeni v krutega tirana...). Jedro poganske modrosti je vpogled v to kozmično hierarhično ravnotežje počel, v večni krogotok njihovega iztirjenja in ponovne vzpostavitve reda skozi pravično kazen. Posameznik je »dober«, ko ravna v skladu s svojim posebnim mestom v tej globalni ureditvi: ko spoštuje naravo, ki mu daje hrano in zavetje, ko spoštuje nadrejene, ki očetovsko skrbijo zanj...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani