nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Na eni strani je poganski kozmos, harmonični in hierarhični red vesoljnih počel, ki nam, preslikan v družbo, da podobo skladnega družbenega ustroja, kjer je vsak ud na svojem mestu. Najvišje Dobro je tu globalno ravnotežje počel, zlo pa iztirjenje, pretirana uveljavitev enega samega počela na račun ostalih (moškega na račun ženske, razuma na račun čustev...); kozmos poskrbi za ponovno vzpostavitev ravnotežja s Pravičnostjo, ki neizprosno zmelje iztirjeni element in stvari postavi na njihovo mesto. Glede na družbo to pomeni, da je božanski kozmični red preslikan v harmonični družbeni ureditvi, ki jo občasno iztirijo ekscesi, ko posamezni sloji niso več zadovoljni s svojim prirodnim mestom (otroci nočejo ubogati staršev, hlapci gospodarjev, modri vladar se spremeni v krutega tirana...).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani