nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V sedanji polemiki med slovensko katoliško cerkvijo in državo (oziroma nekaterimi njenimi aparati in ideologi) bi se dalo temeljno stališče, ki ga zastopa cerkev, povzeti v obliki niza povezanih trditev: Cerkvi ne gre za materialno-politično oblast v družbi, ampak le za duhovno oblast oziroma prevlado, do katere je upravičena kot zastopnica vrednot, ki so konstituirale in ohranile pri življenju slovenski narod, saj je zares le tisti, ki je ali ali vsaj zaznamovan s krščansko tradicijo. Pri demokraciji se namreč moramo zavedati, da ta ne sloni na sebi, ampak potrebuje podlago v splošno sprejetih vrednotah, ki so vpete v živo družbeno tkivo - brez temelja v teh vrednotah, katerih zastopnica, ohranjevalka in vzgojiteljica je cerkev, se demokracija spremeni v prazen ritual, v mrtev oklep, ki ga kaj hitro zruši totalitarni napad. Ko torej cerkev nastopa proti liberalni toleranci, tega ne počenja v imenu monopolnega omejevanja svobode, ampak v imenu temeljnih vrednot, katerih
navzočnost je pogoj dejanske odgovorne svobode: so neke temeljne vrednote, ki niso stvar mnenj, ampak resnice, in z resnico ni kompromisa - če se resnica in laž ravnodušno »tolerirata«, je to že znamenje, da je družba v stanju vsesplošne etične Laži.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani