nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V zadnji (ali pa tudi ne) konsekvenci je od vsega utrujeni in zapuščeni človek, ki si s pomočjo natančnega in do kraja premišljenega načrta pripravi lastno smrt, na svojih eksekutorjih pa na ta način pusti neizbrisno sled oziroma travmo.
Travmatičnost je bistvena značilnost Vladimirja in Zupančičeve dramaturgije nasploh. Avtor jo gradi počasi in kontrolirano, s skorajda neopaznimi, čeprav »usodnimi« psihološkimi in situacijskimi premiki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani