nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Je (domnevni) totalitarizem slovenski dramatiki za večno priskrbel svetniški obstret zatirane ustvarjalnosti? Ali pa je to zgolj utrujen kliše, ki si nadeva videz provokativnosti, da bi prikril resnično stanje stvari (po dobro znani formuli o spektaklu, ki zakriva soočenje z ničem): banalno, a le problematično dejstvo, da je slovenske drame malo, pa še ta redko omogoči pravi gledališki dogodek? Drznem si trditi, da slovenska gledališča (kljub različnostim jih je ob tem mogoče obravnavati kot celoto) uprizorijo prav vsako novo dramsko besedilo, ki je sposobno odrskega življenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani