nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Umetnost preteklih stoletij je namreč prenapolnjena s podobami okrvavljenih, nagnitih, trpečih in na razpelo pribitih teles, pred koncem tisočletja pa bo - sodeč po retrospektivah dunajskih akcionistov, kot tudi vzhodnoevropskega body arta lani v Moderni galeriji - v muzeje in s tem umetnostno zgodovino tudi pospravljen večji del bodyartistične prakse 60. in 70. let.
V primerjavi s prvo Lepoto ekstrema, ki je pred dvema letoma potekala le v CD in je obsegala štiri scenske dogodke, je letošnja vključevala le dva obsežnejša scenska dogodka: cyberpunkovsko uprizoritev renesančnega epa Besneči italijanske skupine Motus in multimedijski projekt Afazija katalonskega kiborga. Antuneza, medtem ko je ostali del programa vključeval manjše, a zato nič manj odmevne performanse in instalacije: skozi medicinski pogled je svoje telo »razstavil«, razliko med užitkom in ugodjem je iz teles ožemal, tesno zvezo med prepovedjo in zapovedjo je liturgično uprizorila italijanska skupina TBC, se
je v videu Menhir znova lotila nasilja institucionalizirane oblasti, posebno taktilno pa sta se položaja umetnic v slovenski kulturi lotili mladi performerki skupine Eclipse.
Britanska oddaja o body artu, ki jo letos februarja slovenska nacionalna tv predvajala v skrajno sramežljivem terminu po polnoči, glede na dejstvo, da so skoraj vsi v dokumentarcu predstavljeni mednarodni umetniki vsaj enkrat že gostovali v Kapelici, potrjuje sloves Ljubljane kot enega najodmevnejših središč tovrstnih umetnostnih praks.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani