nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Skrajnosti so zreducirane do koketiranja z različnimi (spolnimi) žanri, stik z lastnim telesnim pa simbolizirajo nadomestki, kamor lahko štejemo tako vizualno-akustično podobo uprizoritve (projekcije izrezov iz znanih slik, kolažev, opremljenih z letrističnimi aforizmi ipd.) kot tudi njeno idejo.
Za središče tega pret-a- sveta, ki se pred gledalcem postavlja v fotogenične poze ali defilira v samovšečnih aranžmajih, se izkaže napihnjeni gumijasti falus sredi odra, ki ga v fingiranem slow-motionu z »Mesečevih« tal pobere sam s sabo spravljeni renesančni alias astronavt Neil Armstrong. Ta ideja je edino, kar je v uprizoritvi »ekstremnega« (njena »lepota« ni problematična, čeprav se zdi njen imaginarij, sestavljen iz plastičnih mečev, oprijetih ženskih oblek, naličene kože, rokovskih hitov in spotovske montaže, poljuben in neobvezujoč); njeni elementi se pred gledalcem poželjivo razkazujejo, pri čemer pa ne posežejo globlje niti v idejo niti v telo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani