nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V zbirki Shizo so bistveno boljše tiste zgodbe, v katerih so vzvodi represije, družbenega pritiska na osebe, bolj abstraktne, neotipljive, tiste zgodbe, v katerih prevladuje neimenovana in nedoločna, zatohla družbena klima, na primer naslovna; v hipu, ko dobi usoda kruta otipljivo, prepoznavno obliko, predvsem takrat, ko se ta veže in zlepi s stereotipnimi tranzicijskimi resnicami o ideološkem preoblačenju obkoritnikov, delujejo zgodbe naivno, pa tudi tavtološko, pri čemer parazitirajo pogovorna obča mesta.
Nekaj pripovednih vej iz zbirke prinaša odmik od dosedanje Frančičeve pripovedne prakse, saj se literarne osebe na koncu - ali pa vmes, če gre za retrospektivo - postavijo kot junaki, vzamejo usodo, torej maščevanje v svoje roke. Za takšno početje za zdaj kohabitirata še oba vzroka; prvi je prekinjena trpnost oseb, ki že iz popolnoma zadušenega in obupnega stanja ravnajo obupano, po dolgi neuspešnosti ukrenejo nekaj, s čimer na
poti permanentnega pogrezanja potegnejo s seboj še tiste, ki so k temu kakor koli pripomogli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani