nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Pisateljevanje je predvsem izpisovanje zgodb, njihovo reševanje pred pozabljenjem, pa ne zato, ker bi bilo v zgodbah kaj veličastnega ali posebnega, temveč ker gre za usode in preživljanje ljudi, ki so jih sreča, polnost, vera, upanje zapustili že na začetku. Frančičevi junaki so ves čas marginalizirani, izročeni na nemilost drugemu; ženske okrutnim moškim, ki jih zlorabljajo v vseh (družbenih) legah, zaposleni pokvarjenim in skorumpiranim nadrejenim, tisti s psihičnimi motnjami svojim zdravilcem, starši otrokom in narobe, možje ženam in nasprotno, pisatelji urednikom in policisti drugim policistom. Frančičeve izstopajoče literarne osebe, tiste, ki prihajo v konfliktne odnose, so brez krivde, za njihov položaj je kriva kvečjemu njihova posebna občutljivost, zaradi katere se ne znajdejo v zaostrenih bivanjskih razmerah, pa seveda razsutost, razdrobljenost sveta in njihove samopodobe, ki jim nenehno onemogoča delovanje, ki jih (večinoma) ustavlja takrat,
ko bi se morali postaviti zase.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani