nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Na primer (1884-1937: študiral je tehniko v Pragi ter nato v Švici; bil je pariški dopisnik čeških časopisov; 1914 mobiliziran in poslan na srbsko fronto, po živčnem zlomu leto kasneje oproščen vojaške službe; kasneje spet pariški dopisnik, živel je v prostovoljnem izgnanstvu, zunanjem in notranjem; spada med najbolj komplicirane pesnike, eksistencialistični lirik, razkrival je iracionalno, podzavest.
Časovno še bližji nam je Blatny (1919-90), sin pisatelja Leva Blatnega; študiral je na filozofski fakulteti, l. 1948 se ni vrnil iz Anglije, kamor ga je poslal Sindikat čeških pisateljev; po gonji komunističnih občil se je duševno zlomil, nekaj časa delal za BBC, l. 1954 se je za vedno umaknil v zavetje londonske psihiatrične bolnišnice; ves čas je pisal pesmi in pesmi so končevale v smeteh, dokler se l. 1977 ni začela zanj zanimati medicinska sestra, ki je zaslutila - četudi ni razumela -, da njegovo vsakodnevno pisanje v šolske zvezke ob skodelici čaja niso ničvredni
zapiski blazneža, in je začela zbirati te pesmi na meji med norostjo in absolutnim; Blatny velja za enega najbolj očarljivih čeških lirikov, za pesnika poetične igrivosti in nadrealistične domišljije, melanholično opeva predvsem izgubljeni raj otroštva in rodno.
Tako rekoč še predvčerajšnjim pa je breme svoje izobčenosti prenašal že omenjeni najmlajši pesnik antologije Oldrich Ludva: zapil se je in je umrl zaradi odpovedi ledvic; še precej pred tem pa ni bil sprejet na študij polonistike in je za preživetje opravljal večinoma fizična dela.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani