nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Medtem ko se avtor v prvem delu knjige razmeroma intenzivno posveča omenjenemu historičnemu pretresanju morebitnih referenc, ki jih povečini, vsaj delno, diskreditira, pa mu gre v nadaljevanju za pozitivno predstavitev pogledov - najprej dveh neposrednih vzornikov, ki sta njegova rojaka, in nato seveda še svojih lastnih. Pri tem se vse bolj začenja kazati dokaj nepričakovana, pa zato nemara toliko bolj hvale vredna poteza - namreč iz predhodnih, močno epistemoloških, historično-interpretacijskih in tudi sicer pretežno teoretskih razglabljanj se stvar na lepem, nato pa čedalje bolj obrača v avtorjev praktičen ekološki angažma. Socioekologija tako vsebinsko zares izpolni svoje ime tudi v moralnostnem smislu, četudi je področje apriornih apolonskih vrednot ena od tistih avtorjevih alergijskih točk, kjer se izraža njegova nagnjenost k vsebinskemu, ne pa nominalnemu, in k izvajanju morebitnih misionarskih potez šele na podlagi tehtne in čvrste
utemeljitve v večstranski racionalnosti ter empiriji, argumentih, ki mu jih prinaša lastna, mnogovalentna veda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani