nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Za gledalčev pogled - razen če ta le ni bil tako rosno mlad in ga je anesteziralo že dejstvo, da se kaj takega v živo sploh lahko zgodi, in pa za tistega v prvi vrsti, ki ni povsem zaupal preračunljivi natančnosti zamahov domine - je bil dogodek pretežno dolgočasen. A vendarle, mar se skozi dolgočasnost in na prvi pogled spodletelost na ravni scenskega dogodka, v katerem je bila brez zavzetosti v vlogi čiste, instrumentalizirane izvrševalke imperativa dolžnosti in sta bila oba protagonista z zakritima obrazoma zvedena na čisto abstrakcijo sadomazohističnega formalizma, ne kaže prav udejanjenje desadovskega užitka kot hrbtne strani Kantovega imperativa moralnega zakona?
In če je desadovska fantazma hrbtna stran nepopustljivega Kantovega moralnega zakona, je bilo Meso sužnja skozi instrumentalizacijo vnaprej predvidenih prizorov, brez kakršnega koli »psihološkega« scenarija, v katerega bi se lahko z lastno fantazijo vpletel tudi gledalec, vzporednica razvpito dolgočasni
desadovski literaturi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani