nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Vrhunske dosežke slovenske avantgarde so torej predstavljala dela, ki so spajala vsaj dve in po možnosti še več umetnosti; od teh so danes v prvotni obliki ohranjene le revije s na čelu, druga pa poznamo samo po fragmentih. Osnovna naloga razstave bi torej morala biti združitev teh fragmentov in rekonstrukcija ali vsaj poskus rekonstrukcije celot: ne samo malega »konstruktivističnega interiera«, v katerega gledalec niti stopiti ne sme in ki zato učinkuje brezupno sterilno, ampak Kogojeve opere, Podbevškove drame, plesa Wisiak. Takšno rekonstruiranje - pri katerem ne bi smeli sodelovati samo likovniki in umetnostni zgodovinarji, ampak bi se jim morali pridružiti tudi igralci, režiserji, arhitekti, glasbeniki, plesalci in še marsikdo - bi se moralo dogajati na razstavi in pred gledalci, ti pa bi tako lahko doživeli vsaj nekaj udarne energije, ki je prevevala sleherno, tudi slovensko avantgardo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani