nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Seveda, kaj drugega bi navsezadnje pričakovali od pisca, ki se je kot človek vselej trudil biti eden med mnogimi, živel več v Evropi, Venezueli in Mehiki kot v rodni Kolumbiji in se vseskozi spopadal s politično oligarhijo.
Legende in pripovedi, s katerimi sta ga v mladosti zalagala dedek in babica, je Márquez spremenil v sodobne mite, v katerih odločilno vlogo ob večni ljubezni (najznačilneje zajeti nemara v romanu Ljubezen v času kolere, 1985) igrata vojska in politika, včasih kar na dokumentarni podlagi, kakršno romanu General v svojem blodnjaku (1989) ponuja usoda ključnega politika Latinske Amerike Simóna Bolívarja. V svojem značilnem prizorišču, namišljeni vasici Macondo, ki se je pojavila že v prvem romanu Odvrženi (1955), ovekovečilo pa jo je zlasti osrednje delo Sto let samote (1967), je povzel Južno Ameriko, natančneje tisto Južno Ameriko, ki jo lahko sprejme tako latino kot bralec drugačnega kulturnega izvora; amalgama
se je prijelo poimenovanje »magični realizem«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani