nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Potem vržejo mednje kos mesa, nalašč ni razrezan, da je tako kot v gozdu - in ga vlečejo vsak na svojo stran in se vrtijo najprej v eno smer, potem pa še v drugo, dokler enemu ne uspe, da prigrabi največjega, ampak ga ne more pojesti, ker mora takoj oddirjati z njim okoli skal na sredi kletke in je vse skupaj videti kot Hur. Ljudje se sijajno zabavamo, ko opazujemo, kako zasledovalci zaostajajo skoraj za en krog in se zdi, da tisti s kosom mesa dirja za njimi in ne obratno, pa vendar nikomur ne pade na pamet, da bi se obrnil, gledamo, kako se tisti kos manjša, ker vendar kdaj pa kdaj kdo kaj ugrabi, in na koncu so vsi nekaj dobili in največ škljocanja si prisluži debelinko, ki se je od sitosti zvrnil na hrbet, pomolil vse štiri od sebe in zasmrčal. Tasmanskemu vragu se ni treba bati izginotja, dokler bo znal - pa čeprav s krvavim gobčkom - tako sijajno zabavati človeka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani