nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Niti ni nujno, da tudi za naprej (saj ustavno sodišče ni zakonodajalec) - lahko le prav za ta konkretni primer in samo zanj odloči, ali v tem primeru ugotovljene kršitve postopka so tako hude in očitne, da vrednota vzpostavljanja prekršene ustavnosti in zakonitosti pretehta nad vrednoto vzdrževanja nadaljnje neizpodbojnosti ustavnosodnih odločb. Kot sta nas, kolege v prejšnjem sestavu, »učila« (na podlagi tujih izkušenj) zlasti kolega in, isto pa smo seveda razbrali tudi iz literature, je tovrstna »tehnika« najvišjega (ustavno)sodnega odločanja skoraj povsod po razvitem svetu prav taka: izjeme, kadar so potrebne, naredi sodišče samo za posamezen konkretni primer - prav zato, da lahko kasneje čimbolj zoži možnost ponavljanja v drugačnih, manj utemeljenih primerih.
Za predstavitev izredno poučne ameriške študije o kar 121 primerih v 24 letih od 1967-1990 (torej kar petkrat na leto!), ko je ameriški kongres leto, dve ali več po odločbi vrhovnega sodišča sprejel zakon v
nasprotju s poprejšnjo interpretacijo vrhovnega sodišča, je tokrat žal zmanjkalo prostora.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani