nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Konec, ki pride po mučnem očiščevanju in lupljenju videzov, je krvavo surov, brezkompromisen, očiščujoč.
uprizoritev - tržaško gledališče tokrat gostuje v tamkajšnjem Kulturnem domu - pod režijskim vodstvom Zvoneta (ki se v dobrem letu, po uspešnem Lovu na čarovnice v mariborski Drami, že drugič loteva Millerjeve dramatike) je stavila na učinkovitost zgodovinske rekonstrukcije časa in psihološko prepričljivost, se ob tem izogibala aktualizacijam, da bi lažje spregovorila nadčasovna tragičnost; to je bolj očitno pri historičnih kostumih () kot v scenografiji (), ki je vrtno teraso s pletenimi stoli komentirala z v povojni maniri stripovsko porisanim horizontom. Predvsem pa se je režija zažrla v izdelano in premišljeno igro, v odpiranje in razpiranje psihičnih prostorov, v motiviranost in prepričljivost - takrat, ko se zapleteni iztrgajo potlačenosti in zmorejo dovolj poguma za obračun in soočenje, v zaostrovanje in seciranje odnosov - in reakcije na izrečeno, pri tem pa s
pravo mero in občutkom za ritem poudarjala prehajanje protagonistov proti vednosti in razbremenjevanju krivde oziroma njenemu jemanje nase.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani