nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Značilno za Prešernovo pesništvo tega obdobja je, da Bog v njem izginja, zaradi česar se pesniški subjekt v najglobljih izpovedih (Soneti nesreče, Krst pri, nemški soneti) znajde v pesimistični resignaciji. Po Kosovem mnenju sodi Prešernovo sprejemanje Biblije v okvir judovsko-krščanskega izročila tudi v najskrajnejših legah, ko ostaja pesniški subjekt brez, osamljen, v depresiji in resignaciji. Če pri večini obravnavanih pesmi pesnikov pesimizem izvira iz stare zaveze, pa se v Krstu pri oziroma v duhovnikovi in Bogomilini opredelitvi vere kot ljubezni, miru in sprave pokaže njegov preobrat k novi zavezi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani