nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Globljo miselno povezavo z Biblijo kažejo vse Prešernove temeljne filozofske pesmi iz 30. let, posebej skozi obravnavo pojmov pravičnosti, krivičnosti in plačila ter z mislijo o padcu človeka. Značilno za Prešernovo pesništvo tega obdobja je, da Bog v njem izginja, zaradi česar se pesniški subjekt v najglobljih izpovedih (Soneti nesreče, Krst pri, nemški soneti) znajde v pesimistični resignaciji. Po Kosovem mnenju sodi Prešernovo sprejemanje Biblije v okvir judovsko-krščanskega izročila tudi v najskrajnejših legah, ko ostaja pesniški subjekt brez, osamljen, v depresiji in resignaciji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani