nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Njegova zgodnja dela so prestregla barvit nemir in v njihovi krhki mladostni vročičnosti še ni spoznanja, ki bi jim dajalo poznejšo enkratnost, zato jim umetnik danes ni naklonjen. Šele po vojni in mračni dachavski izkušnji so se v njegovi umetnosti naselili mir, spokojnost in poezija, ki izvirajo iz hvaležno uzrtih preprostih motivov iz kamnite kot večna prisotnost, ki se obnavlja iz življenjske moči kot barvita tenja in kot natovorjeni čolni statično prehaja v onstranstvo. V neposrednosti motivov z otovorjenimi konjički in skalnimi pokrajinami so zajeti trajnost mita ter odrešilnost tišine in samote, ki jo odgrinja pogled, obrnjen od civilizacije v prvinsko bivanje človeka in narave; oba - človek in narava - pa sta se združila v pozneje oživelih podobah dachavskih trupel, ki so kot slike otrplih ostankov življenja, ljudi ali debel, pričevanje o življenju, v katerem se je strašna groza minulosti meditativno umirila v spoznanje, da se smrt spreminja v pokrajino življenja in
da vse dozoreva za isto večnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani