nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
In to je to: ravno prav sofisticirana, ravno prav artistična, v bistvu prijazna in brezstrastna poetika našega trenutka, naš bedasti mali svet, ki se s kriglo pira v roki, z dolgočasnim seksom in instant duhovnostjo bojuje proti slovenskemu sindromu hrepenenja.
Sploh ne mislim žolčno oporekati tistim, ki se navdušujejo nad omenjenima možnostima poezije, ki vanju vlivajo svoje energije ali pa v njih iščejo svojo potrditev. Rad bi le pripomnil, da je včasih neprijetno, še večkrat pa zabavno poslušati, kako se institucije skupaj s pesniki trudijo dokazati, da so namerno banalne stvari lepe, da odpirajo kake (kvazi)verzificirane privatne zabeležke novo poglavje v slovenski duhovni zgodovini, da je moč čutiti v leporečni filozofaži polizobražencev skrivnostni ples kozmosa, da je pesnik, s katerim se igra jezik, osvobojen metafizike, in podobne neslanosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani