nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Za postmoderno poezijo in njeno refleksijo pa je še bolj značilen pojem avtopoetike, ki naj bi bila najavtentičnejša umetniška možnost v veselo-ubožnih časih po zanikovalskem besnilu visokega modernizma. Mojstrstvo estetskega eklekticizma ali izbira stila iz bogate zakladnice literarne zgodovine po nareku lastne afinitete: stroga metrika ali letrizem, poskočne rime ali dolgi, v prozo prehajajoči verzi, zaprašeno arhaično spakovanje ali s slengizmi popoprana anatomija ljubezni, ali pa še bolje, vsakega po malem, da bo vse v enem in eno v vsem! In to je to: ravno prav sofisticirana, ravno prav artistična, v bistvu prijazna in brezstrastna poetika našega trenutka, naš bedasti mali svet, ki se s kriglo pira v roki, z dolgočasnim seksom in instant duhovnostjo bojuje proti slovenskemu sindromu hrepenenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani