nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kdor se malce ukvarja s sodobno književnostjo, dobro ve, kako težko je danes zapisati o poeziji karkoli relevantnega, kar naj bi imelo splošno veljavo in bi ne bilo zgolj banalna resnica. Vse tiste znane reči: rizomska struktura okusov in pristopov k umetnosti, nešteti vidiki bralskega interesa, razbremenjena estetska senzibiliteta itd. ne dopuščajo niti argumentirane razprave o kvaliteti in nekvaliteti, saj ni argumenta, ki bi mogel načeti samozavest na osebne preference prisegajočega vernika postmetafizične condition humaine. Toda: ali takšne in podobne misli, naj bodo še tako resnične, pokrivajo zadosten del resničnosti, da bi jih bilo mogoče požreti brez slabega priokusa in si z občutjem samopotešenosti izplakniti občutek, da se je v imenu lahke estetiške vere nekaj bistvenega zamolčalo?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani