nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Stroške skupne kmetijske politike, ki letno pogoltne 47 odstotkov priliva v proračun, bi po tem dokumentu omejili z znižanjem cen govedine (za 30 odstotkov), žit (za 20 odstotkov) in mlečnih izdelkov (za 15 odstotkov), da pa bi se izognili srdu mogočnega kmečkega lobija zaradi osipa dohodkov, so v Breydelu obenem predlagali povečanje neposredne pomoči pridelovalcem teh kultur in rejcem živine, vendar bi iz bruseljske blagajne poslej plačevali samo 75 odstotkov subvencij, preostalo četrtino pa bi odrinile članice iz svojih proračunov. Ideja je videti kot prenašanje izdatkov iz enega žepa v drugega, dejansko pa ni, kot pokaže izračun, po katerem bi Nemčija, ki v skupni proračun letno vplača 11,5 milijarde evrov več, kot prejme iz blagajne, s takšno porazdelitvijo izplačil direktne pomoči pridobila 678,2 milijona evrov. Toda predlog komisije ni povšeči, ki se načeloma sicer zavzema za racionalizacijo kmetijskih izdatkov, vendar je nespravljivo napadla predlog o prenosu četrtine
subvencij na državne proračune, češ da gre za poskus postopne »renacionalizacije« kmetijske politike, tako da bi najdražja med skupnimi usmeritvami naposled padla povsem na pleča članic.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani