nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Znotraj njih se nizajo kratki, a konglomerirani izreki, naphani z referencami, ki kažejo na to, da je bila oboževalka starih klasičnih tekstov; sodobniki, med katere sodijo nekateri njeni profesorji in znani dramatiki, pa zanjo niso bili dovolj kompatibilni, da bi ji osvežili percepcijske kanale. Askeza in sočutje sta prignana do mazohistične prakse, čeprav to ni tipični introvertirani mazohizem; Weilova se je podala na tako pot zaradi sveta okrog sebe, zato gre za iskanje harmonije, kar je za tistega, ki vztraja, večkrat pogubno in samodestruktivno. Najbrž ne gre verjeti, da se je pisateljica ukvarjala z zanjo obrobnimi vprašanji, saj pri njej deluje samosvoja mistika, metafizična strast, pomešana z norostjo in občutenjem notranje bolečine, ki sili v odrekanje in askezo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani