nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
A osredotočimo se na restavrirano verzijo, ki je ne moremo okarakterizirati kot »režiserjevo«, saj je Welles mrtev že 13 let. Posebnost te restavracije je Wellsov 56-stranski ugovor šefom Universala (objavljen leta 1994 v reviji Film Quarterly), ki ga je napisal po ogledu producentove različice, v katerem utemeljuje spremembe, ki bi bile nujne; Welles se je celo strinjal z mnogimi dramaturškimi popravki, ki da so zgodbo utrdili, toda vztrajal je pri tehničnih inovacijah, ki so izginile: uvodna sekvenca naj bi bila brez napisov (ti naj bi se pojavili šele na koncu filma), prav tako naj bi bila brez Mancinijeve glasbe, ki naj bi tudi v večini izginila iz filma - pojavljala naj bi se le iz sekundarnih, »realnih« virov, iz radijskih aparatov ali kot barska glasba, ki vdira na ulico -, in najpomembnejše: zvok naj bi ostal grob in studijsko neobdelan, s čimer je Welles želel poudariti »umazanost« ulic mesteca na mehiško-ameriški meji.
Štirideseta obletnica filma je na
platno končno prinesla vse zaželene spremembe, ki so jih pod nadzorom »wellesoslovca« Jonathana Rosenbauma upoštevali do potankosti, zlasti ključni, zvočni del, za katerega je poskrbel eden najboljših »sound designerjev«, Murch.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani