nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
ženino izoliranost z zgodbicami o majhnem hribovskem ljudstvu, ki je preživelo samo zaradi nezaupljivosti in sumničavosti do vsakega, ki je iz tujih širjav prišel v mračne podalpske tesni, še stopnjuje in uspešno zatre vsak njen poskus navezave pristnejših stikov z njegovimi moškimi prijatelji, čeprav so ti nad »direktno iz Brazilije uvoženim tropskim požarom« seveda iskreno navdušeni. Vse to je potrebno, da ne bi opazila, da je njen mož po vrnitvi v »megleno Ljubljano postal zgolj majhna, ponižna prestrašena smet« in ubogi asistentek, ki prikimava na partijskih sestankih, da bi tako v njenih očeh lahko ostal genialni norec in drzni samosvoji osvajalec, kakšnega je spoznala v Kaliforniji.
Prav to menjavanje perspektiv, sproščujoče levitve, ki jih v človeku povzroči tuje okolje, da pozabi priučene in privzgojene vzorce domačega obnašanja, je tisto, kar fascinira tudi v njegovem lastnem življenju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani