nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Problem je v tem, da ta »abstrakcija« ni le v naši (špekulantovi) popačeni zaznavi družbene realnosti, ampak je realna v natančnem smislu neke logike, ki obvladuje ustroj samega dejanskega življenjskega procesa: usoda celotnih plasti prebivalstva in včasih celih dežel se lahko odloči s solipsističnim spekulativnim plesom Kapitala, ki sledi svojemu smotru z blaženo ravnodušnostjo do tega, kako bo njegovo gibanje prizadelo dejanske ljudi. V tem je temeljno sistemsko nasilje kapitalizma, ki je veliko bolj grozljivo od odkritega družbeno-ideološkega nasilja: nasilje Kapitala je vseskozi »objektivno« in anonimno, zato se ga ne da več pripisati konkretnim individuom, organizacijam in njihovim »zlim« nameram (kot v primeru komunizma, kjer se lahko gremo igrice v slogu »je kriv Lenin, že sam ali kar razsvetljenski projekt kot tak?«). V tem smislu Etienne Balibar loči dve sovisni vrsti nasilja v današnjem svetu: »ultra-objektivno« (strukturno) nasilje, ki pripada samemu ustroju
globalnega kapitalizma (denimo »avtomatično« ustvarjanje izobčenih »neuporabnih« individuov, od brezposelnih do brezdomcev), in »ultra-subjektivno« nasilje današnjih etničnih, verskih in drugih »fundamentalizmov« - to drugo »presežno,« »iracionalno« nasilje, ki polni medije (od terorističnih napadov do linčanj etničnih manjšin), je zgolj protipol mnogo manj vidnega strukturnega nasilja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani