nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Sodobni kapitalizem torej po eni strani res prižene do kraja proces modernizacije, kot ga je zarisal: družbeno življenje desakralizira in ga zvede na njegovo posvetno podlago, »sveto grozo pobožne zanesenosti, viteškega navdušenja, filistrske otožnosti utopi v ledeni vodi egoističnega računa, osebno dostojanstvo razkroji v menjalno vrednoto«. Toda tej podobi nekaj manjka, dopolniti jo je treba z njenim dialektičnim nasprotjem, ki ga je razvil v letih po Manifestu v svoji »kritiki politične ekonomije«: sama ta redukcija poduhovljenih prikazni na njihovo posvetno osnovo, na brutalno ekonomsko realnost, porodi svojo lastno pervertirano poduhovljenost in abstrakcijo. Ko opisuje »noro« cirkulacijo Kapitala, katerega solipsistično samooplojevanje doseže vrhunec v današnjem »virtualnem kapitalizmu« (spekulacije s futures itd.), je vse preveč enostavno trditi, da je Kapital - ta pošastni Duh, ki poraja več in več samega sebe in gre svojo pot ne glede na kakršnekoli ozire do živih
ljudi ali okolja - zgolj ideološka abstrakcija, za katero se skrivajo živi ljudje, njihovi medsebojni odnosi in realni predmeti njihove dejavnosti, na katerih Kapital parazitira in jih izsesava kot gigantski Vampir.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani