nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Nobena mladež ne ruši obče priznanih literarnih avtoritet ali uredniških odločitev; mogoče je res prepričana o njihovi veljavi, mogoče preudarno čaka na svojo biološko uro, ko bo mirno preuredila lestvico »prvoligašev« in zemljevid privlačnih služb. Zamenjavi urednikov v dveh slovenskih literarnih revijah v začetku leta nista vzbudili nikakršne pozornosti, kaj šele vznemirjenja; (skoraj) noben ustvarjalec se več ne pritožuje nad »klikami« v uredništvih založb ali pristranostjo kritikov v časopisih, in tudi različne nagrade vzbudijo le kak subjektiven pomislek, ki pa ne pretendira, da bi se izrekal v imenu večnih, absolutnih resnic. Seveda se mi zdi takšno stanje, četudi lahko koga kdaj spominja na premalo prevetreno mlako, izrazito dobro, saj je strpno in dopuščajoče, hkrati pa ne trati »kulturniških« energij v medsebojnih prerekah, temveč jih hrani (ob primarni ustvarjalnosti) za morebitne skupne stanovske nastope v imenu »stvarí same«; nastajajočo
literaturo prepušča neobremenjenemu zanimanju bralcev, preferencam njihovega populističnega ali elitističnega okusa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani