nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kar me je pod počasi prižigajočimi se lučmi ene od rotterdamskih filmskih dvoran takrat malce presunilo (no, pa saj ni bilo prvič) in otoplilo lica z rdečico sramu, je bilo spoznanje, kakšne neznanske razlike ločujejo takšne precizne, prav nič napihnjene in z malo denarja narejene miniaturke, ki jim uspe iz tako banalne zadeve, kakršen je bil v tem primeru telefonski pogovor, narediti dramatično štorijo, od gibljivih podob, ki jih zadnjih nekaj (pre)dolgih let tukajšnjemu gledalcu z redko izjemo ali dvema ponuja slovenski film. In ki so povrhu še povsem iskreno in čedalje trdneje prepričane, da jim do popolnosti ne da samo kronično pomanjkanje denarja. Davkoplačevalskega, seveda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani