nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ameriški pesnik W. H. Auden ugotavlja: »Kritika je tradicija, ki se brani pred tremi vojskami boginje Neumnosti, pred vojsko amaterjev, ki tradicije ne poznajo, vojsko nečimrnih ekscentrikov, ki mislijo, da bi bilo treba tradicijo izničiti kar na en mah, zato da bi se prava umetnost lahko začela z njimi, in vojsko akademikov, ki mislijo, da vzdržujejo tradicijo s tem, da suženjsko posnemajo preteklost«. Seveda pa je malo verjetno, da bi se z Audenom strinjal ocenjevalec, kakršen je, ki, kot je razvidno iz njegove recenzije moje knjige Gledališče besede, 'tradicionalno' zavzemanje za dramskemu dialogu adekvatni gledališki in igralski izraz odklanja kot »zastarelo ideologijo« ter malone inkriminira kot »zavajajočo in nevarno potvorbo«, ki da »povzroča širjenje zmotnih predstav o gledališki umetnosti«.
In če k temu prištejem še kopico 'avtorskih' netočnosti, podtikanj, potvorb in celo apodiktične 'lekcije' iz monopolistično pojmovane terminologije, ki si jih dovoli
v imenu svoje »prizme ideološkega pluralizma« in »razrednega boja«(!?), lahko samo z obžalovanjem ugotovim, da mož ni kritik, vreden tega mesta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani