nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Avtor določenega besedila, bodisi da gre pri njem za umetniško ustvarjanje ali pa za razmišljenje o njem, na osnovi neizmernega gradiva človeške izkušnje lahko popolnoma prosto išče in razbira, oblikuje in opredeljuje neko lastno resnico, pri čemer ga obvezujejo samo najosnovnejši parametri posamezne zvrsti. V primerjavi z njim ima kritik, vreden tega imena, pri svojem opravilu znatno ožji »manevrski prostor«, glede na to, da se osredotoča na neko koherentno zaokroženo stvaritev, ko poskuša razbrati avtorjevo resnico in preverjati njene argumente - brez apriornih normativnih meril, ki bi jih narekovalo vnaprejšnje pristaštvo kaki izrazni smeri.
Ameriški pesnik W. H. Auden ugotavlja: »Kritika je tradicija, ki se brani pred tremi vojskami boginje Neumnosti, pred vojsko amaterjev, ki tradicije ne poznajo, vojsko nečimrnih ekscentrikov, ki mislijo, da bi bilo treba tradicijo izničiti kar na en mah, zato da bi se prava umetnost lahko začela z
njimi, in vojsko akademikov, ki mislijo, da vzdržujejo tradicijo s tem, da suženjsko posnemajo preteklost«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani