nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ti uženejo starca prav na točki, kjer je najbolj občutljiv in ranljiv: na njegovi bolestni potrebi po ohranitvi imetja (in prihranitvi vsakršnih stroškov) in dobrega imena (časti).
V premišljenem uprizoritvenem konceptu, katerega temelj je skrbno stilizirano gibanje (koreografija in gib sta delo) in ironična glasbena oprema, je ves čas starčevsko sključen (pod bremeni skrbi »varčnega« družinskega gospodarja), negotov in nemiren (nenehoma oprezljiv »lovec« na morebitne stroškovne posledice malomarnosti in malobrižnosti svojih bližnjih) drobil korake domala v tričetrtinskem taktu ter nezaupljiv vedno znova preverjal pri »podrejenih«, kdo je hišni gospodar. S skrbno izbranimi in disciplinirano uporabljenimi igralskimi prvinami je prepričljivo izrazil ves notranji nemir oblastniško oholega in zaradi nezaupljive odljudnosti osamljenega starca, a nakazal tudi potrebno humorno distanco življenjsko zrelega in odrsko radoživega komedijanta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani