nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kratke enodejanke ameriškega dramatika Ivesa, ki jih pod skupnim naslovom Zadet pravi čas igrajo v Mali drami, karakterizira specifična dvojnost (podobna tisti, ki je bila v času vzpona dramatike absurda značilna za Edwarda Albeeja). Po eni strani gre za izvirne variacije na modernistični dramatski vzorec: Jasna stvar predstavlja različne možnosti razvoja nekega odnosa, ki se do kraja odvrti, še preden se je začel, dva igralca pa v njem preigravata serijo tipiziranih situacij na temo (prvega) srečanja moškega in ženske, Sedem menijev relativizira odnose med pari s tem, da menjava njihove »sestavne dele«, pri čemer situacija ostane v temelju nespremenjena, Univerzalni jezik izkorišča lingvistično domislico učenja novega jezika, ki jo izpelje v preprosto poanto, v igro Davno tega, daleč stran dopusti avtor vdor metafizičnih elementov (menjava časovnih nivojev), Philip Glass kupi en kruha pa je »dekonstruktivistična« zborovska pasaža, kjer kljub razglašenosti in prekrivanju
replik protagonistov zaključna misel uprizoritve ni izgubljena: ni možnosti zamenjave kupljenega oz. dobljenega, smo, kakršni smo, vključno z našo vero v (trenutni) videz in takojšnjim dvomom o njem. V tem Ivesovi junaki in situacije velikokrat delujejo-tipsko oziroma tipično na ontološki ravni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani