nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Sklicevanje na subjektivni pristop piscev posameznih poglavij ne more biti opravičilo za ignoriranje celotnih likovnih zvrsti (na primer grafike) ter pomanjkljivo in pristransko obravnavanje drugih (recimo, kiparstva); prav tako je anahronistično in strokovno neodgovorno »pozabiti« na pomen fotografije, videa, instalacij in drugih novodobnih umetniških praks, ki so zaznamovale likovno produkcijo zadnjih desetletij.
Z interpretacijami tematskih sklopov načeloma ni nič narobe (o kompetentnosti piscev, ki so se osredotočili na problematiko, namreč nihče ne dvomi), vendar bi od cvetobera domače stroke in znanstvene instance, ki je bedela nad njim, pričakovali vsaj korektno evidenco umetnostnih pojavov, gibanj in avtorskih skupin, četudi imajo o njih negativne vrednostne sodbe oziroma se jim zdijo poetike, ki so jih določeni ustvarjalci in njihove združbe zagovarjali, estetsko ali drugače vprašljive. Če k vsebinskim in stvarnim pomanjkljivostim
dodamo še z vseh vetrov zbrane fotolite (ob tem, da se reprodukcije mestoma ne ujemajo z besedili), namesto ambiciozno poimenovanega pregleda umetnosti dobimo nonšalantni zbornik, v katerega je vsak avtor pač prispeval nekaj, kar je imel v svojem računalniku in je približno ustrezalo uredniškim pričakovanjem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani