nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kako daleč bo segel poziv k treznejši, predvsem pa verodostojnejši obravnavi slovenske preteklosti, seveda ni več domena avtorjev in urednikov Temne strani meseca. Glede na to, da so številni - iz prepričanja, koristi, nevednosti ali kar tako - bili dobronamerni kooperanti komunistične vladavine (»veseli samoupravljalci«), morda ni zgrešena misel, da je soočanje z zbornikom in razstavo predvsem soočanje s tistim drugim Jazom številnih državljanov, malodane »vsakega izmed nas«, ki je s tem, da je kimal, upošteval pravila igre, gledal stran, se cinično nasmihal ali le molčal, retuširal svojo lastno resničnost in s tem, največkrat ne da bi to dejansko vedel, tako ali drugače odigral svojo vlogo na temni strani meseca. Če je bila državljanska pasivnost, katere drugi obraz je bila množična, »aktivna« udeležba pri ideoloških ritualih in spektaklih, za marsikoga nekoč nujno zlo »kakovosti življenja« na sončni strani Alp, pa je takšna podedovana življenjska praksa - apolitičnost
kot kategorični imperativ novodobne slovenske družbenosti in družabnosti - danes predvsem drugo ime za nepripravljenost za demokracijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani