nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Furetova razlaga levičarskih in zahodnih-demokratskih iluzij, kar zadeva Sovjetsko zvezo in boljševiške namere, ni posebej nova in izvirna, saj so jo do mere oblikovali že zgodnji komunistični »disidentje« in razočaranci v tridesetih letih našega stoletja. Vseeno pa je francoski zgodovinar z njeno pomočjo poskušal odgovoriti tudi na zapleteno vprašanje o uveljavljenih izobražencih, ki so se - kljub siceršnji kritičnosti - raje podredili »času in strankam«, namesto, da »bi dobi, ki so jo živeli«, dodali »oseben pečat« in se odločneje kritično soočili tako z boljševiškim nasiljem kot protislovnostjo meščanske demokracije. Poglavja Furetove knjige, ki govore o komunističnih »vernikih in razočarancih«, o napredujočem, čeprav počasnem razširjanju dvoma med moskovskimi občudovalci in privrženci ter o usodi zgodnjih komunističnih kritikov in disidentov (v knjigi si v tej zvezi sledijo podobe P. Pascala, B. Souvarina, V. Sergea, G., S. Senderja, P. Istratija ter meščanskih
demokratov G. Wellsa, A. Gida, A. Malrauxa in drugih) so nesporno med najzanimivejšimi deli Furetove monografije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani