nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Pa naj gre za temeljno vprašanje identitete, ki se protagonistoma ves čas izmika, in z njo seveda življenjski smisel, kot tudi vprašanje, v imenu kakšnih in katerih ciljev je človeku dopuščeno žrtvovati posameznika. V sorodu z izročilom dramatike absurda in sodobnim občutjem je nemara sarkastičen odnos obeh protagonistov do sodobnega zakona v potrošniški civilizaciji, izpraznjenega na raven monološkega glasnega blebetanja na eni ter tihega sanjarjenja na drugi strani, kar pa je, kot je videti iz uprizoritve, le posledica posameznikove notranje izpraznjenosti (tudi je z odra rečeno, da sta Piki in Roni dve popolni človeški ničli), ki kar terja napolnitev, četudi s fantazmo v podobi dveh ruskih (in človeško nič manj problematičnih) vesoljcev.
Igralca, tokrat tudi sooblikovalca »dramskega predteksta«, sta si pri oblikovanju ruskih oseb pomagala s svojim avtorskim konstruktom ruščine, ki bi jezikovno tenkočutnejše (posebej šolane rusiste)
utegnil motiti, saj deluje naivno, vendar gledalcu pomaga pri razločevanju oseb in prispeva k vnašanju humorne distance do prikazanega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani