nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ni dvoma, da je bil zakon o lastninjenju kmetijskih zemljišč zasnovan na napačnih izhodiščih, saj so z njim prizadeli edina naša kmetijska gospodarstva, ki so bila dovolj velika, da so imela možnost za prodor na svetovni trg, medtem ko je zemlja, ki je bila v naravi vrnjena starim lastnikom, zaradi različnih razlogov (onemogočanje dostopa do zemljišča, lastniki se ne ukvarjajo več s kmetijstvom, spremenjena namembnost za gradbene namene, premajhna parcela itd.) v mnogih primerih izgubljena za kmetijsko pridelavo. Očitno je zakon o lastninjenju izšel še v razmerah, ko še ni bila sprejeta odločitev, da Slovenija kandidira za vstop v EU in CEFTA, in ko so snovalci take politike še upali, da bo v razmerah zaprtega trga lahko preživela, tako kot v času Jugoslavije, večina takratnih 140.000 slovenskih kmetij.
Na notranji jugoslovanski trg naravnano in na svetovni izziv neprilagojeno slovensko kmetijstvo je dočakalo neodvisnost države leta 1991.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani