nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
To pomeni, da se zadovolji s šablonskim, za razumevanje ne ravno zahtevnim vsebinskim obrazcem, ki se ne spušča v detajle in ne trudi pretirano z verizmom (že teza, da Sloveniji zaradi priključevanja Natu bavbav z Vzhoda grozi z razstrelitvijo nuklearke, je precej problematična), da, dalje, brez pravega vzroka naplete nepojasnjene stranske zgodbe, da so dialogi nekako zatikajoči, da so ljubezenske sekvence predolge, da akcijski prizori delujejo malce komično, čeprav to ni njihov namen, da brezsramno koketira z motivnimi biseri filmskih mojstrovin (denimo padanje velikih, pomarančam podobnih limon s stojnice na tla), da ima vsaka sekvenca čisto svoj tip fotografije, da je glasba obupna, da so zapleteni tehnični mehanizmi, kot naj bi bila bomba v nuklearki, videti bolj enostavni od drobovja navadnega grelca, da izbira igralcev za posamezne vloge ni povsem posrečena, da utegne biti gledalcu, razvajenemu z visokoproračunskimi hollywoodskimi izdelki tega tipa, še kar dolgčas, da
je ..., na kratko, zadeva malce amaterska. Skratka - Patriot je film, ki ne opravičuje prav resne kritiške debate; z zavesti vam zdrkne kmalu za tem, ko zapustite kinodvorano. V poplavi raznovrstne žanrske ponudbe še zdaleč ni edini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani